Tartufe so v Motovunskem gozdu poznali že od nekdaj. Po pripovedovanju tamkajšnjih prebivalcev je bil ta »smrdljivi krompir«, ki so ga našli pri čiščenju zemlje, najljubša hrana njihovih prašičev in verjetno so le redki vedeli za njihovo tržno vrednost.

Čeprav kronike povezujejo odkritje tartufov z izgradnjo istrskega vodovoda in ozkotirne železnice, ki je povezovala Poreč in Trst, popularne Parenzane (1902. – 1935.), je prvi zapis, ki potrjuje obstoj tartufov v Motovunskem gozdu, pa tudi njihovo komercializacijo, zabeležen šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja z ustanovitvijo podjetja “Azienda del Tartufo – Sella, Hütterott and C. Levade”.

Med ustanovitelji sta bila prva registrirana tartufarja – Carlo Testoni in Pietro Giovannelli iz Pulja, po rodu iz tartufarske regije Emilia Romagna; baronica Barbara Hütterott (hči Georga Hütterotta – industrijalca in trgovca, lastnika otoka Sv. Andrije pri Rovinju, ki je bil častni konzul Japonskega cesarstva v Trstu) ter znanstvenik Massimo Sella, tedanji direktor rovinjskega Inštituta za morsko biologijo. Glede na to, da prebivalci Istre niso bili vajeni iskanja tartufov, so prve nabiralce pripeljali iz italijanskih pokrajin – Ferrare, Bologne in Ravenne. Leta 1937 je koncesijo nad Motovunskim gozdom dobila družina prvega istrskega letalca (1912.) Emilia Facchinija iz Livad, ki je gospodarila tudi toplicam Svetega  Stjepana. Bili so tudi pobudniki za izvedbo prvih jesenskih Dnevov tartufov (Festa del tartufo).

Zahvaljujoč vlažni mikroklimi, apnenčasto ilovnati zemlji in drevesom, ki tam rastejo (zlasti topoli, vrbe, hrast), je bujni Motovunski gozd postal idealen habitat za rast belega tartufa (Tuber magnatum Pico), najbolj cenjenega tartufa na svetu.

Sam gozd je priča dolge in pomembne preteklosti. Gozd sv. Marka je bila edina, za katero je Beneška republika zaradi cenjenega hrasta lužnjaka, ki je tam rasel in je zaradi svoje ukrivljenosti omogočal uporabo v ladjedelništvu, posebej skrbela, zato je ustanovila tudi posebne nadzorne organe, ki so bili podrejeni neposredno beneške oblasti. Strog gozdni red pa je veljal v času Avstro-Ogrske in Italije.

Zaradi svoje edinstvenosti, redkosti in reprezentativnosti je ta največji ohranjeni obmorski avtohtoni gozd listavcev na Hrvaškem zaščiten in razglašen za posebni rezervat gozdne vegetacije.

Ali ste vedeli, da so prvi tartuf v Istri našli leta 1925 pri Livadah?

Na tej fotografiji lahko vidite tartufarja, ki čisti tartufe v prvi polovici 20. stoletja.

Vsebuje tudi vse, kar tartufar še danes potrebuje: dobrega psa, lopatko za izkopavanje tartufov, vrečko iz blaga, nož, veliko potrpljenja in predanega dela.